Zaščitene školjke istrskega podvodnega sveta

Če se boste potopili v globine istrskega podvodnega sveta, boste morda pritrjeno na kakem kamnu ali zakopano v pesku našli eno od zaščitenih školjk. Večino zaščitenih školjk je dokaj preprosto uloviti kar z roko. Nekatere so mamljive zaradi delikatnega mesa, druge pa zaradi lepote svoje lupine. Da bi pravilno ravnali in tudi sami prispevali k varstvu narave, se pred potapljanjem poučite o tem, katerih školjk ne smete nabirati ali jesti v restavraciji.

Spoznajte 7 zaščitenih vrst školjk v Istri

Veliki leščur (Pinna nobilis)

Veliki leščur, znan po svoji zanimivi svetlo rjavi lupini v obliki podolgovate pahljače, je največja školjka v Sredozemlju, ki lahko zraste tudi do 120 cm. Najdemo ga v mivkastem ali muljastem morskem dnu na globini od 2 do 30 m. Skozi leščurja vsako uro steče 6 litrov morske vode, ki jo precedi, da bi iz nje izločil fitoplankton, s katerim se prehranjuje.

Mali leščur (Atrina fragilis)

Mali leščur živi v globinah pod 25 m in je zakopan v sediment do polovice svoje dolžine. Je tanjši in širši od velikega leščurja in ima dokaj gladko lupino. Zraste do 40 cm in je druga največja školjka na Jadranu.

Morski datelj (Lithophaga lithophaga)

Zaradi svojega izredno okusnega mesa je morski datelj ena od najbolj cenjenih školjk Jadranskega morja. Do njega je mogoče priti samo z razbijanjem kamnitega morskega dna ali čeri, v katerih raste, zato je ta školjka strogo zaščitena. Je valjaste oblike, ki spominja na datelj. Morski datelj lahko zraste do 12 cm, njegova življenjska doba pa je tudi do 80 let.

Progasta mitra (Mitra zonata)

Ta izredno lep in redek polž živi v muljastem ali koralnem morskem dnu na globinah pod 20 m. Ima značilno podolgovato vretenasto hišico svetlo rjave barve s temnim robom. Lahko zraste okrog 10 centimetrov.

Bela kamnovrtka (Pholas dactylus)

Bela kamnovrtka pripada družini zavrtačev. Živi v kamnitem morskem dnu ali v lesu in s svojo nazobčano lupino v njih vrta dolge hodnike. Lahko zraste do 12 cm. Za mnoge je posebej zanimiva, saj izloča svetlečo sluz ali luciferin.

Progasta porcelanka (Luria lurida)

Progasta porcelanka je redek in zaradi svoje lepote izredno cenjen polž. Je jajčaste oblike, njegova hišica pa ima porcelansko površino. Živi na čvrsti podlagi na morskih globinah pod 20 m. Lahko zraste do 6 cm.

Sodec (Tonna galea)

Hišica tega polža je podobna sodčku, ima tanke stene in je dokaj krhka. Sodec živi v bližini obale v mehkem mivkastem ali muljastem morskem dnu na globinah od 10 do 150 m. Lahko zraste do 30 cm in tehta do 1,5 kg. Je eden od največjih polžev na Jadr anu.

Moj načrt poti

Dodaj v Moj načrt poti

– postavka / postavka v načrtu poti

Oglej si Moj načrt poti

Poišči nastanitev


E-novice

Prijavite se na e-novice

Prijava ni uspela. Vnesite veljaven e-naslov in sprejmite politiko zasebnosti.