Zgodovina Umaga

Mesto Umag je nastalo v antičnih časih, ko je okoliško prebivalstvo začelo naseljevati ozek otoček, ki se je s pomočjo nasipavanja postopno širil in postal polotok, kot ga poznamo danes. Pisni viri ga prvič omenjajo v 6. stoletju pod imenom Humagum, k razvoju pa je veliko prispevala njegova priročna lega. Umaško področje je ležalo ob poti proti jugu iz Akvileje, ki so jo Rimljani zgradili kot oporišče za vojni nadzor nad Istro in severnim Jadranom.

Davno pred nastankom Umaga, kot ga poznamo danes, so v njegovi okolici stale prazgodovinske utrdbe, v zgodnjem rimskem obdobju pa večje število luksuznih rustikalnih vil, še posebej ob obali severno od Umaga, od Zambratije do Katora.

Antični ostanki v Katoru

Iz obdobja zgodnje antike izhajajo številne dragocene najdbe z rta Katoro in severno od njega, še posebej ostanki morske vile s talnimi mozaiki. Podvodni svet Katora hrani ostanke obalne gradnje in pomolov, pri podvodnih raziskovanjih so našli veliko keramičnih predmetov, v glavnem za uporabo v kuhinji. V vrtincu zgodovinskih dogajanj so naselja na rtu Katoro začela izgubljati svojo pomembnost, medtem ko je Umag postopoma rasel.

Umag po propadu Zahodnega rimskega cesarstva

Po padcu zahodnorimskega cesarstva so se tako v Umagu kot v preostali Istri izmenjavale vladavine germanskih kraljevin in bizantinskega cesarstva. Družbeni odnosi iz rimskih časov se niso dosti spreminjali, z izjemo priseljevanja Slovanov. Konec 8. in 9. stoletja je zaznamovala vladavina frankovske države, ko se je začel proces fevdalizacije. Hrvaški knez Domagoj je v takratnih bojih s Franki Umag uničil in mesto je začelo slabeti.

Oblast Beneške republike

V poznem srednjem veku je Umag med prvimi v Istri, leta 1269, priznal oblast Beneške republike, rastoče pomorske sile, in ostal pod njeno upravo vse do njenega propada konec 18. stoletja.

Širitev mesta na kopno, čez meje polotoka, se prvič spominja v prvi polovici 14. stoletja. Leta 1370 so ga požgali Genovčani, ki so ta čas bili boj z Benečani za prevlado na Jadranskem morju. S tem je bil uničen takratni mestni arhiv.

V prihodnjih stoletjih je Umag skoraj opustel, ne samo zaradi vojnih pohodov, temveč tudi zaradi pogostih pojavov kuge in malarije. Zato so se med 16. in 17. stoletjem tu naseljevale skupine prebivalcev iz južnejših delov Balkanskega polotoka, še posebej iz Grčije, Albanije in Dalmacije. No, časi še naprej niso bili mirni. V virih je zapisano, da so leta 1687 gusarji v napadih na Umag ropali in ugrabljali prebivalce.

Umag v okviru Avstro-ogrske monarhije

S propadom Beneške republike leta 1797 je mesto prišlo pod oblast habsburške monarhije, njeno vladavino pa je po samo osmih letih prekinil Napoleon. Čeprav njegova vlada v Istri ni trajala dolgo, si jo bo umaška zgodovina dobro zapomnila, saj so v tem času, leta 1811, mesto požgali Angleži.

Po porazu Napoleonove Francije je Umag leta 1813 prišel pod okrilje avstro-ogrske monarhije , kjer je dočakal začetek prve svetovne vojne.

Kraljevina Italija

Po koncu vojne je mesto prišlo pod oblast Kraljevine Italije. Kmalu potem je v še enem velikem požaru, leta 1924, pogorela mestna hiša na glavnem trgu pri cerkvi.

Konec druge svetovne vojne

Po drugi svetovni vojni se je vprašanje glede meje v teh krajih rešilo šele leta 1954. Takrat je na podlagi mednarodnega sporazuma Umag, ki je pred tem spadal pod svobodno ozemlje Trsta, pripadel Jugoslaviji, po njenem razpadu pa Hrvaški.

S pospešenim razvojem turizma v drugi polovici 20. stoletja je Umag postal gospodarsko središče in največje mesto v severozahodni Istri ter pomembno turistično in športno središče v okviru celotne Hrvaške.

share

Poišči nastanitev


E-novice

Prijavite se na e-novice

Prijava ni uspela. Vnesite veljaven e-naslov in sprejmite politiko zasebnosti.