Zgodovina Novigrada

Najdbe v okolici Novigrada dokazujejo naseljevanje ljudstev že v prazgodovinski dobi, ostanki letnih vil v neposredni bližini današnjega starega dela mesta pa segajo v antično obdobje. Kakor koli že, sam polotok, na katerem stoji današnji stari del mesta, je ovit v tančico skrivnosti, saj še vedno ni gotovo, kako točno je mesto nastalo.

Strokovnjaki predvidevajo, da je na polotoku verjetno stala rimska vila, podobna številnim, ki so jih našli v okolici, ter da se je okoli nje zaradi dobrega obrambnega položaja v pozni antiki razvil kastrum, utrjena rimska vojaška postojanka, ki je od 4. do 7. stoletja postopoma dobival značaj mesta.

Ob izteku 6. stoletja se Novigrad prvič omenja v pisnih dokumentih, v pismu papeža Gregorja I. V 7. stoletju ga z imenom Neapolis omenja Anonim Ravenski, neznani pisec iz Ravene, ki je sestavil opis takrat poznanega sveta, s popisom približno 5.000 mest, 200 rek in opisi sredozemskih otokov. V poznejših stoletjih različni viri imenujejo Novigrad kot Civitas Nova, Emona in Emonia.

Naselitev Slovanov

O priseljevanju Slovanov na to območje priča novigradsko arheološko najdbišče Čelega z dvanajstimi grobovi iz druge polovice 7. stoletja. V njih so našli posodo iz keramike, srebrne uhane, koščene glavnike in druge predmete, ki namigujejo na mešanje doseljenih Slovanov z barbarskimi romanskimi prebivalci.

Frankovska država in Karel Veliki

Novejša arheološka odkritja kažejo na to, da je Novigrad v času frankovske države in Karla Velikega na prehodu iz 8. v 9. stoletje doživljal eno od najbogatejših obdobij v svoji zgodovini. Kot sedež frankovskega kneza Ivana je predstavljal izhodišče za prodor fevdalizacije in postal del glavnih kulturnih tokov takratne Evrope.

Karolinško obdobje

Iz časa Karolingov, ki danes krade vse več pozornosti znanstvenikov, je ohranjen ciborij škofa Mavricija, redek primer umetnosti iz zgodnjega obdobja Karolingov. Razstavljen je v muzeju Lapidarium, ki hrani eno od najpomembnejših zbirk kamnitih spomenikov v državi.

Novigrad je imel svojo škofijo od 5. ali 6. stoletja pa vse do 19. stoletja, ko so jo ukinili in pripojili tržaško–koprski (leta 1831).

Triladijska župnijska cerkev sv. Pelagija in Maksima je bila nekajkrat obnovljena. Strokovnjaki predvidevajo, da je bila zgrajena v zgodnjekrščanskem obdobju. V njej so svojo sled pustili tako Karolingi kot romanska kultura, danes pa je baročno–klasicistična. Notranjost je sestavljena iz nekaj baročnih oltarjev, kipov in oltarnih slik.

Beneška oblast

V 10. stoletju sta bila Novigrad in celotna zahodna obala Istre pogosta tarča gusarskih napadov. Ker so se apetiti Beneške republike po istrskih obalnih mestih postopoma večali, je bil Novigrad primoran obljubiti svojo zvestobo beneški oblasti, ki se je je neuspešno poskušal osvoboditi leta 1270. Pod vladavino Benečanov je zraslo obrambno obzidje, ki je deloma ohranjeno še danes.

Kuga je v Novigradu morila od 13. do 17. stoletja, vojne v 16. stoletju, v 19. stoletju pa malarija. V 16. in 17. stoletju je mesto skoraj izumrlo. Šele konec 19. stoletja se je začelo počasi razvijati z razvojem turizma, kar pa sta hitro upočasnili svetovni vojni.

Svoj razcvet je mesto doživelo v drugi polovici 20. stoletja z gradnjo hotelov, kampov, apartmajev in razvojem turizma. V novejšem času je Novigrad pritegnil pozornost uglednih raziskovalcev, ki so prišli do novih spoznanj o zgodovini mesta, s poudarkom na dobi Karolingov.

share

Poišči nastanitev


E-novice

Prijavite se na e-novice

Prijava ni uspela. Vnesite veljaven e-naslov in sprejmite politiko zasebnosti.