Zgodovina Buj

Izvrsten strateški položaj bujskega hriba je privabil starodavne prebivalce že v bronasti dobi. Njihovo poreklo je nepoznano, živeli so v utrdbi, utrjenem prazgodovinskem naselju na vrhu hriba. V Bujah in okolici so našli ostanke dvajsetih takšnih utrdb. Znano je, da so v železni dobi tam živeli Histri, prvi dokumentiran narod na istrskem območju.

Buje v rimskem obdobju

Z vzpostavitvijo rimske vladavine v Istri ozemlje Buj postane zemljiška posest tržaške kolonije in je vključeno v regijo "Venetia et Histria". Prazgodovinska utrdba je v tem času zapuščena, v pozni antiki pa ponovno oživi. Naseljujejo jo begunci, ki bežijo pred udori barbarov, in tako Buje postopoma dobivajo obrise utrjenega srednjeveškega mesta.

Obdobje do 13. stoletja

Po padcu zahodnega rimskega cesarstva in vladavine Ostrogotov mesto po mirni poti vstopi v bizantinsko cesarstvo. Kmalu zatem se začne naseljevanje Slovanov, konec 8. stoletja pa Buje postanejo del karolinškega cesarstva. V dokumentih se mesto prvič omenja leta 981 kot Castrum Bugle, pod poveljstvom nemško–rimskega cesarja Otona II. V tem času je bujski Kaštel podrejen akvilejski patriarhiji, cerkveni in upravni enoti v Svetem rimskem cesarstvu.

Beneška republika

V 13. stoletju mesto prejme višjo stopnjo avtonomije in postane svobodna komuna. V začetku 15. stoletja ga z dokumentom o predaji Benetkam, podpisanim leta 1412, zavzame Beneška republika. Za kazen za dolgo upiranje Benečanom in predanost akvilejski patriarhiji so po osvojitvi mesta zrušili obrambno obzidje, utrdbe in zvonik. Utrdba je ponovno zgrajena nekaj desetletij kasneje.

Med naslednjimi štirimi stoletji je vladavina Benetk zgodovinskemu središču mesta zgradila nove temelje. V tem času sta zgrajena zvonik in veličastna cerkev svetega Servula, pa tudi mestna loža na Trgu slobode. Posebno leto benečanske oblasti v Bujah je zagotovo leto 1427, ko je sprejet občinski statut, pomemben korak v razvoju urejene skupnosti. Sestavljen na osnovi starejšega besedila in v skladu s starimi običaji je statut v 139 poglavjih predpisal dolžnosti župana, javnih uslužbencev in meščanov. V naslednjih stoletjih mesto raste tako v demografskem kot v gospodarskem pogledu. Naseljujejo ga begunci pred turškimi vpadi.

Avstro-Ogrsko cesarstvo in Kraljevina Italija

S propadom beneškega imperija leta 1797 Buje za kratek čas padejo pod francosko oblast, potem pa vstopijo v avstro–ogrsko monarhijo. Med avstrijskim vladanjem so v Bujah zgradili železniško postajo. V tej stavbi je danes gasilski dom.

Povojno obdobje

Po prvi svetovni vojni je Istra in z njo Buje pod upravo Kraljevine Italije. Po koncu druge svetovne vojne mesto in okolica pripadejo Svobodnemu tržaškemu ozemlju, spornemu območju, ki so ga deloma nadzorovali zavezniki deloma pa jugoslovanska vojska. Njegov status je urejen šele leta 1954, ko so se dogovorili, da bo severni del ozemlja, Trst z okolico, pripadel Italiji, južni del pa Jugoslaviji, po njenem razpadu Koper Sloveniji, mesta Umag, Buje in Novigrad pa Hrvaški.

Buje so bile od nekdaj sodno, izobraževalno in upravno središče severozahodne Istre. Čeprav se je z razvojem turizma okrepilo gospodarstvo obalnih mest Umag in Novigrad, so Buje še vedno središče z nekaj pomembnimi institucijami za ta del Istre.

share

Poišči nastanitev


E-novice

Prijavite se na e-novice

Prijava ni uspela. Vnesite veljaven e-naslov in sprejmite politiko zasebnosti.