Evfrazijeva bazilika

Katedrala v Poreču spada med najpomembnejše kulturne in zgodovinske spomenike na Hrvaškem, njen pomen svetovnih razsežnosti pa je prepoznal tudi UNESCO, zato jo je leta 1997 uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine.

Sklop katedrale stoji na severni strani poreškega polotoka in ne zajema le cerkve, ampak tudi duhovniški dvorec, krstilnico, vrednejše arheološke ostanke starih cerkev in mozaikov, slikarske tehnike iz 3. stoletja.

Katedrala s tremi ladjami in veličastnih dimenzij je grajena na temeljih zgodnjekrščanskih cerkev iz 4. in 5. stoletja, o čemer pričajo znameniti talni mozaiki. Gradnjo je v 6. stoletju naročil poreški škof Evfrazij, po katerem se bazilika tudi imenuje.

O samem škofu Evfraziju zgodovinski viri ne govorijo veliko. Znano je, da je bil po poreklu iz Trakije, poreški škof pa je postal potem, ko je bizantinski cesar Justinijan osvojil Istro. Evfrazij je baziliko posvetil vnebovzetju blažene device Marije in mestnemu zaščitniku sv. Mavru, njen svod je dal okrasiti z enim najlepše ohranjenih zgodnjebizantinskih mozaikov v Sredozemlju, ki prikazuje tudi njega samega z baziliko v roki.